Zgodovina župnije

Župnija Šempeter v S.d. je bila že leta 1256 samostojna župnija. Cerkveno pravno je spadala v  Oglejski patriarhat in s tem v zvezi pod stiški samostan. Cerkev Sv. Petra je bila po vsej verjetnosti prvotna župnijska cerkev - matica v Spodnji Savinjski dolini vse do 16. stoletja. V tem stoletju je cerkev izgubila svojo veljavo, ukinjena je bila župnija, postala je vikariat in pozneje celo podružnica. V Jožefinski dobi je dobila nazaj svoj status župnije. 

Župnijska cerkev je prvotno bila zidana v gotskem slogu. V letih 1767 in 1880 sta cerkvi bili  prizidani stranski kapeli. Razširjen je bil prezbiterij, ki je nadomestil preozkega gotskega. Tako prenovljeno cerkev je posvetil škof Slomšek leta 1860. V spomin na posvetitev je v steno vzidana spominska plošča. Cerkev je poslikana s freskami - v stari ladji, kapelah in v podaljšku so delo Jakoba Brolla iz leta 1893 - freske v prezbiteriju pa so delo Osvalda Biertija iz leta 1913. 

Znamenitost v cerkvi: Gotski kip Matere z Jezusom imenovan tudi Sedeča Madona ali levja Marija, ker ima pri nogah leva, ki je še odmev romanskih in poznoromanskih levov in zmajev, ki so jih pod Marijinimi nogami spodbudile besede 90. psalma: ...in poteptal boš leva in zmaja.. Kip je iz leta 1320 in spada v sam vrh gotske umetnosti v Evropi. Je vpisan v register evropskega umetniškega sveta, kot neprecenljiv biser sakralne gotske umetnosti. "Je klasičen primer  kiparskega ideala prve tretjine 14. stoletja....Stil šempetrske Madone je dozorel po sredini 13. stoletja v Franciji, v 14. stoletju pa je dosegel vrhunec" (K.D.)

Župnija je kmečko delavska, šteje nekaj več kot 3000 prebivalcev. Sestavljajo jo sedem vasi. Na severni strani župnije na obronkih vinorodnih Martjakov stoji evharistični križ. Na njem je letnica 1935 - 1994. Na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi je telovska procesija iz Zaloga od Ramšakove kapele do križa, ki se zaključi s sveto maše

ALOJZIJEVA KAPELA

 Kapela je bila zgrajena leta 1869 kot pokopališka kapela. Postavljena je bila na kraju, kamor bi se naj širilo pokopališče. V tem času so zgradili savinjsko železnico od Celja do Dravograda, ki je kapelo odrezala od pokopališča. Tako je kapela izgubila svoj namen. Bolj ali manj je samevala, v času bivše Jugoslavije je bila nacionalizirana in v njej so skladiščili gradbeni material. Popolnoma opustošena je - tik ob železnici - dajala klavrn videz. Zvonik se je podrl in uporabili so ga za čebelnjak. Leta 1991 je bila popolnoma obnovljena, postavljen je bil nov zvonik, obnovljen oltar (koliko ga je še ostalo) in uredila se je okolica.Slikar Pepelnik iz Velenja je naslikal oltarno sliko svetega Alojzija (200cmx120cm). V kapeli so vsako leto ob ponedeljkih šmarnice, ki so zelo dobro obiskane.